Pirnar & Savšek
inženirski biro, d.o.o.
Žabjek 18A
1420 Trbovlje
Tel.: 03 56 60 400 (N.C.)
Faks: 03 56 60 401
 
 
 

 

26 let PIRNAR SAVŠEK INŽENIRSKI BIRO

 Podjetnik.com - September 2000

Avtor:  Edin Džamdžič
Vir:  http://www.podjetnik.com/default.asp?ClanekID=2043

Inženiring biro - Miro Pirnar in Zdenko Savšek

Podjetje Pirnar&Savšek je dokaz, da je mogoče tudi pri nas izvažati znanje v svet. Njihove stranke so najuglednejši svetovni izdelovalci gradbenih strojev.

Ko sem se pripeljal na dogovorjeni pogovor z Mirom Pirnarjem in Zdenkom Savškom v Zagorje ob Savi in se ustavil pred stavbo, ki je ustrezala naslovu, sem najprej pomislil, da sem si zapisal napačen naslov. Namreč, omenjena stavba (pa bom zelo prizanesljiv) ni bila ravno najlepše ohranjena. Napis pri glavnem vhodu pa me je prepričal, da sem prispel na pravo mesto. Kot sem kasneje izvedel iz pogovora, in s čimer se tudi strinjam, ni pomembno, v kakšni stavbi delaš, pomembno je, da delaš dobro. Sodeč po naročnikih podjetja Pirnar&Savšek, d.o.o., med katerimi so najbolj zveneča svetovna imena med izdelovalci gradbenih strojev, pa mislim, da se ne motim.   

“Začela sva z minus 2000 nemških mark”
Preden sta se odločila za samostojno pot, sta bila Miro Pirnar in Zdenko Savšek zaposlena v razvojnem oddelku podjetja STT Strojna tovarna Trbovlje. Svojih samostojnih začetkov se moja sogovornika spominjata nekako takole: “V tedanjem podjetju STT Strojna tovarna Trbovlje ni bilo dovolj posluha za uvajanje novih tehnologij, kot je na primer razvoj strojev s pomočjo računalniško podprtih tehnologij. Poleg tega sva imela že kar nekaj izkušenj, seveda pa je najini odločitvi najbolj botroval izziv – poskusiti nekaj na novo.” Tako sta leta 1987 po takratni zakonodaji ustanovila skupno obratovalnico.  

Miro Pirnar se zelo rad pošali, da sta začela z minus dva tisoč nemških mark in dodaja, da sta bila na začetku “deklici za vse”. “Ko sva šla na takratni urad za registracijo, v šifrantu sploh ni bilo naše dejavnosti.” Uradnik je bil pri vpisu dejavnosti, malo za šalo, malo zares, v dvomih: “Naj vas vpišem kot šuštarja ali kot tišlerja?” “Nazadnje sva pristala pod 'drugo projektiranje',” pravi Miro Pirnar. V takratnih razmerah sta naletela kar na nekaj težav, saj sta na svojem področju orala ledino, kot radi pravimo. Delovno okolje v samostojni pisarni ni bilo na začetku nič boljše od prejšnjega, začelo pa se je tudi vsem znano obdobje neplačevanja. 
 
Konec leta 1995 sta zaradi rasti obsega poslovanja ustanovila podjetje Pirnar&Savšek inženirski biro, d.o.o.. Zaradi zakonskih predpisov sta si razdelila tudi funkcije, čeprav sta enakopravna partnerja, tako da Miro Pirnar opravlja funkcijo direktorja, Zdenko Savšek pa funkcijo tehničnega direktorja. V letu 1996 sta potem postopoma začela tudi seliti poslovanje in promet na podjetje. 
 
“Mi prodajamo znanje” V podjetju Pirnar&Savšek, d.o.o., ne prodajajo izdelkov v materialni obliki, temveč znanje. Njihova dejavnost obsega računalniško podprte mehanske analize; tehniško svetovanje; razvoj strojev, naprav in konstrukcij za gradbeništvo, energetiko, transport in vibracijsko tehniko; sanacije strojev, naprav in jeklenih konstrukcij ter inženiring.  

Prvi dve leti sta delala samo za domače naročnike, pozneje pa jima je uspelo navezati stike s podobnim inženirskim birojem v Nemčiji in tako sta prodrla tudi na zahteven nemški trg. Danes so njihove stranke najbolj priznana svetovna imena s področja izdelovanja gradbenih strojev: Caterpillar, Sennebogen, Liebherr...  

“Za naše tuje naročnike pokrivamo en segment razvoja, to je razvoj nosilnih delov konstrukcije stroja,” razlaga Miro Pirnar in dodaja: “Na domačem trgu pa izdelujemo predvsem projektno in delavniško dokumentacijo za objekte s področja Zakona o graditvi objektov.” Med domačimi naročniki so med pomembnejšimi STT strojegradnja, Rudis, Ultra Zagorje, GIP beton in Luka Koper.  

Letna pogodba s Caterpillarjem 

V slovenskem prostoru sta Miro Pirnar in Zdenko Savšek pri razvoju novih izdelkov med prvimi začela uporabljati metodo končnih elementov (MKE), ki se s pomočjo zmogljive računalniške opreme uporablja za določanje napetostnega in deformacijskega stanja v posameznih elementih strojaoziroma izdelka ali v nosilnih jeklenih konstrukcijah. Pri razvoju novih izdelkov sodelujejo z razvojnimi oddelki podjetij – naročnikov in zanje prevzemajo specifične naloge s področja mehanike in strojegradnje.  

V tako občutljivi in specifični dejavnosti je bilo najprej potrebno ustvariti zaupanje partnerjev in se dokazati z znanjem. “Trg je zelo krut in če ne ponudiš naročniku tistega, kar hoče, 'odletiš' od danes na jutri,” mi je povedal Zdenko Savšek. Seveda pa je znanje moč ponuditi le po konkurenčnih cenah, saj stranka poleg znanja upošteva tudi strošek projekta. “Če ne bi bili konkurenčni, bi se tuji (nemški) partner obrnil na svojega soseda, inženirske storitve pa zaradi nižjih stroškov iščejo tudi v Indiji in drugod po svetu.”  Ključni trenutek za rast podjetja se je po besedah Mira Pirnarja zgodil po približno petih letih poslovanja, ko so se naročniki začeli vračati. Tako imajo s Caterpillarjem celo letno pogodbo, z ostalimi partnerji pa zaradi specifične dejavnosti delajo na posameznih razvojnih projektih.  

V Sloveniji primanjkuje kakovostnih inženirjev 

Oba še vedno opravljata strokovno delo, vsi pomembnejši projekti gredo skozi njune roke. Postopno izobražujejo zaposlene, na katere prenašata svoje izkušnje in znanje in jih  tako usposabljajo za samostojno izvajanje razvojnih nalog.  Kot pravita, V Sloveniji težko govorimo o klasični konkurenci na njihovem področju. Sicer se pa na tako majhnem trgu vsi med seboj poznajo in vedo, kaj kdo dela. Se pa pojavi težava, ko v Slovenijo pride obsežnejši projekt, saj je dostikrat premalo kakovostnega inženirskega kadra.  

Pred desetimi leti sta začela tudi z meritvami vibracij in napetosti na konstrukcijskih elementih, saj po njunih besedah ravno vibracije povzročajo najneugodnejša obremenilna stanja v strojih in konstrukcijah. “Gre za prediktivno diagnostiko, balansiranje rotorjev in podobno,” poudarja Zdenko Savšek. V ta namen sta leta 1990, skupaj s tremi kolegi ustanovila podjetje Kalmer, d.o.o., ki deluje povsem samostojno in opravlja tovrstne meritve. Pred naročniki nastopajo združeno in se med seboj dopolnjujejo, ko potrebujejo razne meritve, preverijo končne podatke... Podjetje Kalmer opravlja predvsem vnaprejšnje diagnosticiranje za domače naročnike, kot so na primer papirnice, elektrarne – večje procesne industrije. Za uspešen razvoj tega programa imajo veliko zaslug kolegi iz Tovarne sladkorja Ormož, ki so jima omogočili, da sta teprednosti in uporabnost meritev dokazovala najprej na njihovih strojih.  
 
Hitro prilagajanje, udarnost  

V razvoj vlagajo približno 15 do 20 odstotkov letnega prometa, predvsem v programsko opremo, ki je za tako dejavnost zelo draga, saj se cene programov gibljejo tja do sedem milijonov tolarjev in več. Tako so lani investirali v programsko in računalniško opremo ter izobraževanje sedem milijonov tolarjev, letos pa 10 milijonov. Omenjeni programi “zdržijo” približno pet let, potem pa jih je potrebno posodobiti oziroma zamenjati.  

Kot se za tak inženirski biro spodobi, je izobrazbena struktura zaposlenih na visoki ravni, saj imajo dva magistra, dva z dokončano fakulteto, eden je inženir, en zaposleni ima srednješolsko izobrazbo. Na začetku sta si pomagala z zunanjim sodelavci, ko pa se je povečal obseg dela, sta bila prisiljena zaposliti dodatne moči. Sama sta “krmarila” kakih pet let, do pred tremi leti so bili trije zaposleni, zdaj jih je šest. In kako naprej? “Vedno smo hoteli biti specialisti,” pravi Miro Pirnar, zato tudi ne zaposlujejo veliko novih sodelavcev. “Naša ciljna velikost je nekako 9 zaposlenih v naslednjih treh do štirih letih, s tem bi bili primerljivi s podobnimi inženirskimi biroji v tujini. Taka velikost podjetja nam omogoča še vedno hitro prilagajanje razmeram na trgu in učinkovitost, kar je danes na trgu zelo pomembno,” dodaja. 

Na koncu pogovora sem si ogledal še prostore, v katerih njihovi inženirji načrtujejo in razvijajo izdelke za naročnike. Najbolj ponosen pa je bil Zdenko Savšek na razvoj nosilnih konstrukcij novega gradbenega stroja proizvajalca Caterpillar: “Poglejte, tak stroj bo pa v prodaji čez dve leti”.

NAJINA NAJVEČJA NAPAKA:
“Še vedno premalo vlagamo v izobraževanje kadrov. V preteklosti pa bi morala krojiti lastno štipendijsko politiko. Ljudje smo tisti, ki z lastnim znanjem in izkušnjami krojimo gospodarski razvoj regije.”

NAJINA FORMULA USPEHA:
“Najpomembnejše je ustvarjanje zaupanja kupcev. Brez trme, znanja in vztrajnosti ne gre. Nič se ne zgodi čez noč, vse delo gre skozi naše roke (beri glave). Razvoj novih strojev in naprav je skupinsko delo velikega števila inženirjev, zato je zelo pomembno, da vsak opravi svoje delo s polno odgovornostjo.”  
 
 
Pirnar & Savšek, inženirski biro, d.o.o. © 2007 :: Uvod | Elektronska pošta | Kazalo | English